Razvejana infrastruktura je potrebna predvsem za gospodarska vozila, ki vozijo na dolge razdalje. Zadostno število javno dostopnih polnilnic z ustrezno hitrostjo je nujno, če želimo v prihodnjih letih pričakovati intenzivnejšo uporabo električnih tovornjakov v mednarodnem prometu.

Ključna lastnost je hitrost. Hitre polnilnice voznikom tovornjakov omogočajo, da med zakonsko določenimi 45-minutnimi odmori znatno napolnijo svoja vozila in nadaljujejo vožnjo do konca dnevne omejitve vožnje ali do končnega cilja.

V začetku leta 2023 je podjetje Aral, ki nadzira več tisoč bencinskih servisov po Nemčiji, odprlo "prvi evropski koridor za polnjenje električnih tovornjakov". Pri tem je bilo na postajališčih za tovornjake vzdolž 600-kilometrskega koridorja na relaciji Ren-Alpe, ki je ena najbolj obremenjenih evropskih logističnih poti, nameščenih šest zmogljivih polnilnic. Takrat je bilo objavljeno, da je zaradi hitrosti polnjenja mogoče v teh 45 minutah zagotoviti polnjenje za približno 200 kilometrov vožnje.

Od leta 2025 je po Evropi načrtovanih še več polnilnih postaj.

Čeprav se vse pogosteje pojavljajo projekti, v okviru katerih proizvajalci vozil, lastniki bencinskih črpalk, logistična podjetja in celo lastniki blaga (tovarne, trgovske verige itd.) sodelujejo pri vzpostavitvi polnilne infrastrukture, je celovito javno omrežje polnilnic za električna vozila vprašanje, ki ga bodo morale v bližnji prihodnosti aktivno obravnavati vlade in države.

Evropska unija je konec lanskega leta sprejela novo zakonodajo, katere cilj je zagotoviti večje zmogljivosti za javno polnjenje na mestnih ulicah in ob avtocestah po vsej celini. Tako imenovana uredba o infrastrukturi za alternativna goriva (AFIR) velja za enega od mejnikov politike EU "Fit for 55", ki bo prometnemu sektorju omogočila znatno zmanjšanje njihovega ogljičnega odtisa.

"Optimistični smo glede možnosti, da bomo v bližnji prihodnosti električna vozila polnili tako preprosto, kot to počnemo zdaj na tradicionalnih bencinskih črpalkah," je dejala Raquel Sánchez Jiménez, španska ministrica za promet, mobilnost in urbano agendo.

Uredba določa posebne cilje, ki jih je treba doseči do leta 2025 in 2030. Med njimi so:

• Od leta 2025 dalje morajo biti na glavnih prometnih koridorjih EU (t. i. vseevropska prometna omrežja - TEN-T) na vsakih 60 km nameščene hitre polnilne postaje z močjo vsaj 150 kW za osebna vozila in kombije.
• Od leta 2025 naprej je treba polnilne postaje za težka vozila z najmanjšo močjo 350 kW namestiti na vsakih 60 km vzdolž osrednjega omrežja TEN-T in na vsakih 100 km vzdolž celovitega omrežja TEN-T (popolna pokritost bo do leta 2030).
• Vodikove polnilne postaje za osebna in tovorna vozila je treba od leta 2030 namestiti v vseh mestnih vozliščih in na vsakih 200 km vzdolž osrednjega omrežja TEN-T.
• Pomorska pristanišča, ki sprejmejo določeno število velikih potniških ali kontejnerskih ladij, morajo do leta 2030 zagotoviti obalno napajanje za taka plovila.
• Letališča morajo do leta 2025 zagotoviti stacionarno napajanje letal na vseh izhodih, do leta 2030 pa na vseh oddaljenih stojiščih.
• Uporabniki električnih ali vodikovih vozil morajo imeti na polnilnih mestih na voljo enostavne možnosti plačila s kreditnimi karticami ali brezstičnimi napravami, brez naročnine in s popolno preglednostjo cen.

Električni kombiji priljubljeni na Nizozemskem, v Španiji, Franciji…

Uporaba električnih vozil v gospodarskem prometu ni le del evropskega zelenega načrta, temveč tudi naše sedanjosti. Kljub temu da dizelsko gorivo še vedno zaseda prvo mesto, podatki o registraciji novih vozil v Evropski uniji iz leta 2023 kažejo, da se delež električnega pogona očitno povečuje.

To je najbolj izrazito v kategoriji dostavnih vozil (do 3,5 tone), kjer se je prodaja v primerjavi s prejšnjim letom povečala za 56,8 %, tržni delež pa s 5,4 % na 7,4 % (delež dizelskega goriva je padel s 85,7 % v letu 2022 na 82,6 % v letu 2023). Ta premik je predvsem posledica rasti na ključnih evropskih trgih, na čelu z Nizozemsko, Španijo in Francijo. Na splošno je bilo v Evropski uniji v letu 2023 na novo registriranih nekaj manj kot 108.300 električnih kombijev (baterijski ali priključni hibridi); leta 2022 je bilo to število manj kot 70.000, kaže najnovejše poročilo Združenje evropskih proizvajalcev avtomobilov (ACEA).

Kljub drugačni sliki pri težkih tovornih vozilih (kjer ima dizelsko gorivo trdni 95,7-odstotni tržni delež) so registracije novih električnih tovornjakov zabeležile impresivno 234,1-odstotno rast in dosegle 5.279 enot. Glavni gonilni sili rasti sta Nizozemska in Nemčija, ki sta skupaj predstavljali več kot 60 % celotne prodaje električnih tovornjakov v EU. Električni tovornjaki zdaj predstavljajo 1,5 % trga, kar je precejšen napredek v primerjavi z 0,8 % v prejšnjem letu.

Če se vam zdi ta številka majhna, ne pozabite, da vsi vodilni evropski proizvajalci vozil napovedujejo, da je prihodnost električna, in to ne le za sektor dostavnih vozil. Podjetje IVECO, ki je na primer konec leta 2023 predstavilo povsem novo linijo e-vozil, napoveduje, da bo delež električnih tovornjakov v EU do leta 2025 znašal 5-10 %, nato pa se bo do leta 2030 povečal na 20-40 %. V kategoriji lahkih gospodarskih vozil je napovedana še hitrejša rast, ki bo do leta 2025 dosegla 10-20 % vseh registracij, do leta 2030 pa 30-50 %.

Kako bo potekala gradnja omrežja za polnjenje in kako bo financirano, so vprašanja, na katera bomo kmalu dobili odgovore. Nedvomno pa je, da je intenzivni razvoj polnilnega omrežja za električna vozila nujen za popolno razogljičenje prometa.